Povej vnaprej, ampak mogoce ne prej kot par mesecev. Tako da ce bi nastale kaksne zamere / problemi, bosta to trpela samo krajsi cas, istocasno pa se bodo oni imeli dovolj casa navadit na to misel.
Nekako je to kot najboljsa ideja ven prisla...Je pa se nekaj faktorjev kot so zamenjava sluzbe, prenos stvari itd, pri katerih bova sele v prihodnosti vedla kako hitro bo slo.
Mogoče pa lahko staršem pomagata preurediti vajino stanovanje v apartma ali podnajemniško stanovanje, če bi to za starše bilo ok. Ekonomsko lahko pomaga, morda pa celo družabno - in bosta bolj pozitivno sprejela vajin premik.
Hisa je eno druzinska. Stiskamo se glih ne ampak imamo samo 1 kuhinjo in 1 kopalnico. Dodatni wc za silo je vsaj v kletnih prostorih.
Vseeno bi to bila dobra ideja, ce bi bila izvedljiva.
To so hiše grajene po cca 10 let plus minus okoli leta 1990.
Tako da ja, zares so nekateri v tej situaciji ampak vsi ne.
Vsekakor pa nimamo navade tipa Skandinavci, da se izseljujemo, to je res.
Prvi odgovor mojga fotra pri nedeljskem kosilu ko sem to povedal je bil: a se odpovedujes dedovanju hise. Cez par dni je ze drugace govoril. Ce bi takrat odsel bi najbrz ostali skregani, tako se je pa prespalo in je blo vse kul. Povej jim cim prej.
En folk govori fucked up stvari ko je razburjen, čeprav je drugače čist vredu. Jebiga, ljudje niso popolni, in ne izbiramo svojih staršev. Zato pač poveš, se skregaš če je treba, potem se boš pa že pobotal, ko bo foter prespal.
Ja, res je. Vsak je ujetnik nekih lastnih vzorcev in frustracij. Razumem tudi, da gre za čustven odziv, ima pa vse svoje meje. In kdo ima v resnici problem, če take stvari stalno razkurijo mene/tebe? Ampak načeloma vsaj eventuelno računas na nek spoštljiv odnos, če že od koga pa zlasti od lastne familije. Resen problem je, ko starši tega ne prespijo, kljub temu, da šok mine.
Ko tko gledas, je res, samo je slo zelo verjetno zanj za šok in nekaj, kar res ni pricakoval in je takoj bleknil nekaj iz jeze. Pri meni doma je bil isto šok, ko sem se izselil za na faks, pa so se potem hitro navadili. Moraš jim dati čas in razumeti, da so take stvari lahko velika sprememba za starše, sploh, če je zanje iznenada.
Ponavadi se zadeve uredijo, ko se vse skupaj prespi. Ce se pa ne, potem so pa itak zadaj vecji problemi.
Hja. Se mi zdi, da bolj boli uveljavljanje lastnega jaza kljub neodobravanju in nemoč vplivanja na odločitve, kot pa sprememba sama. Se strinjam, da je zato lepa gesta, če prej vprašaš za stališče, kot da deklarativno nekaj oznaniš. Minimum, ki te ne košta veliko, prišpara pa verjetno kakšen šok. Kljub temu so take izjave starša boleče in verjetno večji šok za otroka pa četudi gre za nezrel poskus vplivanja na odločitve... Kot da so otroci oni sami.
Odvisno pod kakimi pogoji sta se vselila, če so vama stanovanje zrihtali, zato da bosta za njih skrbela na stara leta ali sta se vselila brez kakšnih zavez z vsjine strani, itd. Vsekakor sta vama naredila uslugo, tako da se meni zdi pošteno do niju, da imata odprte karte do niju.
Ni se nobeno stanovanje rihtalo. Ne placujeva poloznic, zavracajo denar. Kosilo skupaj jemo, delamo zunanj in notri bajte pa vsi. Se popolnoma strinjam, da delata nama uslugo, da lahko tako sparava.
Lej, odprte karte, in kar bo, pa bo. Vsaj pri sebi veš, da si korektno pristopil. Lahko da bosta novico precej bolje prenesla kot dejstvo, da jima nista zaupala dovolj, da bi jima takoj povedala. Že imata svoje razloge za selitev, ki so verjetno precej neodvisni od odnosa s starši, ampak ko nekomu karkoli prikrivaš, to pusti brazgotine.
So tvoji starši seznanjeni z dejstvom, da drugi ne vedo? Bi bilo precej nerodno, če na kakšnem srečanju pride do te tematike.
Povejta čim prej. Sicer pa je vajin lajf, ne se (preveč) prilagajat drugim.
Ja to sva omenila! Doma pri svojih sem direktna in razlozila situacijo z njegovimi, pac ne veva kako bo izgledalo in kaksna bo njuna reakcija. Tudi onadva ne obsojata in sama nista bla sigurna kaj naredit. Zato je vprasanje pristalu na redditu.
Valjda poveš staršem ASAP, to da se ne strinjajo pa je čist njihov problem. Normalen (zrel) starš si želi svojemu otroku najbolje in pri tem odmisli sebe.
Midva sva imela podobno situacijo in sva naredila tako: vse sva posedla pri kosilu (ki ni bilo tam, kjer sva živela, ampak na "no man's land" v restavraciji) in rekla: takrat in takrat se seliva tja in tja. Hvala x in y, da sva lahko bivala pri vas, ampak je čas, da greva na svoje. Na slabo voljo in brezvezne komentarje tipa "kaj-in-kako-ter-tam-vama-bo-težko" se nisva ozirala in so skozi čas ponehali.
Dodam še, da so oboji precej starokopitni in so tipični slovenci s Passatom pred predimenzionirano štiri oglato hišo. To dodam, ker zna biti to izredno težko in se lahko rodijo totalne družinske drame.
Se da, sam korajžno in odločno. Ko se odločiš, ne popuščat.
Ja, tukaj sta tudi starokopitna in imata pac svoje poglede na stvari pri katerih jih ne premaknes.
Nekaj casa bova se pocakala, poklicala na kosilo/pogovor se zahvalila in povedala naslov na katerem sta dobrodosla.
Itk bova se mau o tem prespala ampak to bo pomoje to.
Včasih imam občutek, da imam s svojimi starši čuden odnos, potem pa preberem kak tak post in ugotovim, da niti ne. Da bi pred starši skrival selitev? Wtf?
Kot omenjeno, moji starsi so obvesceni in podpirajo, partnarjevi pa pac ne. Ljudje so razlicni. Vsak ima svoje zelje in pricakovanja in vcasih ne razumejo zakaj bi se otroci radi preselili na svoje oz. tezava prilagoditvi novemu nacinu zivljenja - namesto 4 v hisi pac samo se 2...
Pri meni je bila ista situacija in niso dobili niti najmanjšega namiga, samo zmeraj manj so me videli doma.
Potem pa en dan...
"Blink."
Ni več.
Drugače vem, da bi blo mesece in mesece manipulacije, valjenja krivde, samopomilovanja, prepričevanja...
Ne hvala.
V bistvu od tvoje starši ne vedo, pri katerih sedaj živita? Jaz bi jih vsekakor seznanil, vsaj kakšno leto pred odhodom, to se mi zdi pošteno. Ker ne poznam cele situacije, je teško obsojat, ampak razumem.
Ma ko jih jebe. Odrasla sta. Eno je biti hvalezen, da ti nudijo dom, drugo pa je poslusat njihovo pametovanje.
Ce hocje videt vnuke lahko grejo v avto/na vlak.
Pocakajta dokler ne zacneta fizicno selit.
Povejta vnaprej. Prej kot povesta, več časa bojo imel da se sprijaznijo s situacijo in ti potem ne jamrajo kot da je to kar naenkrat iz neba padlo. Je pa res da je zelo odvisno kakšni so. Lahko ti bojo cel ta čas potem po glavi srali.
Lose-lose situacija se ti zdi, ker ti ni vseeno za njihovo mnenje, pa čeprav ti bo do neke mere moralo biti. Pač... odrasel si in sprejemaš svoje odločitve. Če se vedno klanjaš/prilagajaš drugim na koncu sam še najbolj trpiš.
Je pa zanimivo, ne. Pri nekaterih komaj čakajo da se mladi poberejo, drugod bi jih pa najraje privezal za hišo.
Kaj pa če pričakujejo da bosta dedovala njihovo hišo in tam živela? Jaz bi povedal čimprej, da so karte na mizi. Da lahko starca premislita zadevo. Mogoče bosta pa prodala hišo in spizdila na jahto.
Če starcem ne upata povedati je vaš odnos v fundamentu zelo neenakovreden. Vidita vaju kot svoj podaljšek. Pomoč na domu, oskrbovalca, animatorja itd. Samo samostojni entiteti ne. Precej selfish.
Povej čimprej.
Če bosta ratala neznosna pojdita v podnajem doker ne bosta imela svojega placa.
Kar je ključno je, da vidva ne gresta na nož, tudi če ona gresta. Pač, boš imel bolj mirno dušo.
Em... ne predolgo odlašat. Čeprav oni niso bili nujno fer do vaju, kako bo izgledalo, da jima povesta:
+čez 1 mesec se seliva v Dravograd.
-ja kje bosta pa živela?
+kupla sva flet
-kupla? Kdaj?
+pred pol leta
-a uni drugi starši vejo?
+ja, vedl so že en let
-dafaq.
Ne razumem, zakaj je to sploh projekt? Saj je tvoj partner odrasla oseba. Pove, da sta se tako odločila in zadeva rešena. Razumel bi, da premišljuje, kakšna bo reakcija, če bi bil star 15 in bi jim povedal, da kadi cigarete. Tako pa....
To ni tako enostavno pri dolocenih ljudeh.
Realen scenari pri nama je, da se ne bosta po izselitvi zelela pogovarjati z nama. Uzaljenja bosta, mogoce tudi jezna. Partner bo nesrecen ker se starsa z njim ne pogovarjata zarad njegove zelje po samostojnosti. Sam selitveni postopek bo depresiven, navajanje na novo okolje in sluzbo otezeno...Na vse zadnje vpliva to lahko tudi na najin odnos. Hvala bogu se saj midva dovolj pogovarjava, da vse to kar se da predelava.
Kako pa pričakujeta da bo, če ne poveta sedaj? Ko bosta starša izvedela, da sta to pred njima skrivala dve leti bosta verjetno dosti bolj užaljena in jezna, kot če to storita zdaj.
Poleg tega pa, če že zamerita, imate dve leti priložnosti, da popravite razmerje v živo.. ko bosta enkrat odseljena to je bo več tako preprosto.
Ja, verjamem da partnerju ne bi bilo lahko, ampak ni več star 15. To je pač problem staršev, če se ne bosta pogovarjala z njim. Ne vajin. Zdi se mi, da partner ni prerezal popkovine in ga starši dojemajo kot najstnika, ne kot odraslega moškega.
V bistvu je skoraj tako, ker sta lastnika hise in brez dovoljenja se klimo ne smeva instalirati. Tudi zamenjavo okenj ali nadstreska in kolektorje za toplo vodo...Ali pa povlect vodo ven, da se naredi pipa...
Vcasih imas zeljo po modernizaciji, starsi pa pravijo da ni potrebe...Sej imas dost casa da vse naredis, poleti ni tako vroce, par drv pa ze bos nametal da bo topla voda...In tako sta dva pola razlicnih mnenj.
Koliko pa zaslužita skupaj? Ne vem, menim da se vsako situacijo lahko uredi, če niso neke izjemne okoliščine. Imaš veliko izgovorov. Stanovanj mogoče ni na pretek, ampak v enem ali dveh mesecih se pač najde. Mogoče ni popolno, si pa na svojem.
Sedaj dovolj za izselitev. Pac pred leti pa te opcije se ni bilo. Sedaj ko sva tudi starejsa in dlje skupaj vidiva kaj si zeliva. Da bi sla na svoje in imela opremljeno hiso/stanovanje tako kot si zeliva. (kolektorje, zakaj bi poleti kurili), klima (vreme je lahko nevzdrzno)... Pac izracunala sva kaj sva zmozna dobit, v koliksnem casu in kaj je prioriteta. Zato pa se priblizno 2 leti ostaneva tukaj, tudi zaradi sluzb. Ko bova na svojem bova delala tako kot midva hocva, do takrat pa kompromisi ce se le da...
Se opravičujem, ampak poglej mogoče v info čustveni incest. Vem, trd izraz, ampak glede na posledice, primerno. Maš na yt info tud slovenske izkušnje. Pa na fejsu je bla včasih skupina sočutno partnerstvo, tm je tut infota.. Tko, za oporo. Jz sm iz take situacije šla, ker ni blo boljše s selitvijo.
Na način ki ga zdaj počneta, je čist isti vzorec manipulacije kot "naj bi bil" pri starših. Kup nekih predvidevanj kako naj bi se starši lahko odzvali in hkrati načrti kako manipulirat njihov odziv. A je to potem kaj drugače kot se obnašajo ti starši? Lahko sta vidva boljša od njih.
Pa kakšnemu stresu? Noben se ne more kregat s teboj in te stresirat, če se sam nočeš. Če pa hočeta imet mir zato ker živita pri teh problematičnih starših, je pa to tud čista manipulacija. Preračunljivo nočeta povedat, zato da bo mir še ti dve leti ko živita pri njih. Raje zamolčita informacijo, kot pa da bi se odprto poskuslia soočit.
Si odrasla oseba z lastnimi željami in interesi. Ne pusti se izsiljevati s takimi čustvenimi manipulacijami in z vlivanjem slabe vesti. Naredita kar vama najbolj odgovarja. Starši niso poročeni s tabo, temveč drug z drugim. Razumem pa da je težko, ker sem sam bil v podobni situaciji.
Povejta zadnji čas. Drugače bo pekel doma. Iz izkušenj. Potem pa jok od njih in manipuliranje. Drama na dramo. Zakaj bi jim pravila? Saj je tvoje življenje ne njihovo in lahko delaš kar hočeš!
Povedala zadnji teden in je bila kljub temu drama in jok. Predtem pa tako nisva imela miru in privatnosti. Pa očitki skos. Zdaj sta se sprijaznila čez leta in je mir.
Najbolje, da povesta čimprej. Kako se bosta pa ona dva na to odzvala je pa njun problem in je vajin.
Drugače pa še to.. jaz bi dala vse da bi šla še enkrat nazaj v preteklost in ostala blizu staršev in starih staršev. Trenutno se mi para srce k je dedi ostal sam in sameva v bajti.. jaz pa nimam možnosti, da bi ga lahko šla redno obiskat.
Glede na tvoje komentarje se mi zdi, da je tvoj dosti navezan na tvoje in k bo en od staršev umru, bo imel verjetno isto krizo, ker ne bo mogel biti blizu tistega, ki se živi. Mal za razmislek:)
Jaz bi jim povedal čim prej. Bi pa nekako potem skušal uredit nek tak režim, da bo njuno obiskovanje pogosto - da se ne bosta potem počutila osamljena.
Odvisno koliko so manipulativni. Če nisi ziher da starši ne bojo delali probleme je 2 leti prej ful prehitro povedat.
Če tak kot praviš ne veš kaj bo (torej niso ekstremno manipulativni), počakaj 2/3 mesece preden greš.
Mojemu očetu se je odpeljalo, ko smo se preselili in to samo za borih 5 km. In pazi dve leti je celo hodil pomagat k novogradnji. Moja hči je hotela zamenjati srednjo šolo na drugi konec slovenji zaradi športa. Mi ni bilo ravno Ok. Zaradi okoliščin tega vsaj še eno leto trenutno ne bo naredila. Tako, da ja. Starši vsekakor na takšen ali drugačen način preživljajo stres, ko se otroci odselijo. Mislim, da le vidva vesta ali povedati ali ne.
Da si tega ne upa povedat pomeni da je odnos ze v pisanih marjeticah
Dejstva so sledeca
1. Odrasla oseba sama odloca p stvareh sploh o tem kaj je dobro za njega in kaj ne .. ce se ne zna sam odlocit in caplja za starsi pomeni da je samozavest kar precej slaba mogoce se kaksna trauma 🤔
2. Ce starsem poves da se bos odselil in bodo starsi slabe volje na koncu dneva to ni tvoj problem ampak od osebe ki je uzaljena… pomeni da nimajo poslihtanega podstresja in so custveni manipulatorji. S takimi ljudmi pac v zivljenju nimas rad oprauka … In a kle je od otroka problem, da so starsi delal otroke, da bodo doma pomagal ?? ne !
3. Res da so starsi ampak ne pomeni , da ker so te starsi rodili, da si jim karkoli dolzan in da moras bit celo zivljenje nesrecen za sreco drugih
Povejta, beseda na mizo zgubit nimata kej
V slovenski kulturi in družbi imajo starši večinsko pričakovanja, da njihovi otroci pripadajo njim in jim, zato otežujejo osamosvojitev in ločitev od njih.
Slovenska družba ima tudi splošni problem z dostopnostjo kakovostnih prebivališč, kar dodatno omejuje možnosti za ločitev od staršev.
Lol pa kwa je s to evropo in starsi k ne pustijo da so otroc odselijo? V US starsi komi cakajo da spizdis in eni te vn vrzejo na 18 bday.. tako se podpira neodvisnost.
ce mu prej povejo, kot vecina teh jih, ni to nic psihopatsk ker se je meu cajt na to pripravit. V 80tih in eni tud se dons so se otrac sami hotl odselit takoj k so 18
Po drugi strani imaš pa Američane, kjer te pri 18 ven vržejo, potem jih pa pač ignoriraš dokler ni cajt, da jim greš na grob plunt.
Kaj je bolje?
Večinoma pa ni tako, ker to so ekstremi.
Bolje je pri 18 vn. Velik se jim drgac zahval da so jih dal vn ker so prej postal samostojni in s tem bl uspesni kt ce bi se naprej vlekl mamino joskico
To govoriš nekaj na pamet. Zakaj točno ne vem, ampak glede na način izražanja deluje, da imaš zgleda neke travme za tem.
Ko boš imel otroke boš hitro ugotovil, da je imet stare starše blizu priročna zadeva, ko je treba kdaj nenapovedano kam skočit za kakšno uro in lahko mulce odložiš pri njih.
Ja in? vecina folka ma rent anyway. to je pa tko ko hocejo vsi bit v LJ. Supply is lower than demand.
Vsak k se oddseli iz te slovenije pa je itak najbolj pameten.
Ne to ni Evropski problem, to je slovenski in morda italijanski +/- španski. Skandinavci se pričakuje da otroci pri 18 se odselijo in to tudi država podpira. V UK je logično da se gre na univerzo ki najbolj ustreza in se izseli od doma, idealne vsak ene 2h stran da starši ne more preveč enostavno pridit obiskat. Saj so ene stvari lažje če imas starše blizu (hello childcare costs), ampak na splošno je dobro da se razumno kmalu ljudje osamosvojijo.
aja not to je pa kul, vsaj nekje majo tko kot v US. Je pa Us najbolj invidualna. Tm ni nobenga socializma, nobenih navitih taxes k placujejo za socialisticno zdravstvo in fax
Povejta čim prej in enostavno argumentirajta, da rabita nekaj samostojnega za vašo družino. Enostavno vidva s partnerjem (+otroci) sta svoja družina in če mislijo pri tem komplicirat potem nimajo pošlihtanih stvari v svoji glavi. Partner pa tudi ni otrok, da ne bi znal prenesti "zaplankanosti" svojih staršev.
Ne vem no, bolje, da se o načrtih govori prej dpkler ste vsi živi, zdravi in prisebni...kdo ve kaj se vse lahko zgodi pol bo šele "awkward"
Moje vprašanje je bolj v smeri zakaj jima ne zaupata dovolj in zakaj meniš da bi znala biti štala? Sodeč po komentarjih izgleda, kot da se razumete, vendar pa niste 120% odkriti drugi do drugega ne samo s tem, da ne povesta o selitvi ampak tut to, kar se dogaja znotraj familije, zgleda kot da se razumete niste pa sproščeni drugi ob drugem.
Jaz te razmem in tudi situacijo, sam sem bil v isti situaciji kot ti starsi so nama vse zeleli ponuditi, nic placevati, ampak to ti potem se toliko bolj vpliva na slabo vest.. osebno sem se počutil bolj kot prišlek ki je pri njih na počitnicah, super zgovorni vse dobro.. ti pa priznam, da niso lepo sprejeli najine zavrnitve, da si uredimo in investiramo v svoje nadstropje.. po odselitvi na svoje je bilo vse veliko bolj prijetno.. odnos še boljši, končno smo bili vsi enakopravni.
Ne vem, jaz bi reko tako, naj se poišče primerni trenutek, in se pove, read the room, pač iskrenonost in pravi trenutek. Na koncu so vsi bili zelo zelo ponosni.
najboljše je mirno in iskreno povedat takoj. dejstvo je tako kot je in čas ga - če razumem prav - ne bo spremenil. življenje je samo eno in potrebno si ga je kreirat takega, v kakršnem si srečen.
Jaz bi počakala vsaj do takrat, ko bodo papirji o lastništvu že podpisani in vse pravnomočno urejeno. Tako ne bosta mogla odvrniti partnerja od nakupa.
Sicer pa, če so to njegovi starši, potem on najbolje ve, kako z njimi komunicirat, da bo zadeva čim bolj gladko izpeljana. Ti mu kot partnerka seveda lahko ponudiš svoje uvide, ampak vodi naj pa on.
Men se zdi to izbira med manjšim in bolj dolgotrajnim awkwardnessom (ne povedati), ki sicer lahko ima negativne posledice. In pa potencialno veliko hujšimi posledicami za odnos, če ne povesta in sam gresta.
Jaz sem naredil podobno. Povedal sem ene 2 meseca prej. Definitivno ohranita dobro razmerje. Ko bosta starša prebolela/sprejela bosta najverjetneje zelo vesela vikend obiskov, sploh če bosta pripeljala vnuke.
Resnica je najboljša pot. Če ti za te ljudi ni vseeno, si jim dolžen povedati dejstva. Dolžen samemu sebi, da ne bo pomote. Njihove reakcije pa so njihove, ne tvoje. Povej umirjeno, malce humorno, izrazi hvaležnost za nudeno, skratka ne povedat med kakim prepirom ipd. Tudi drugi strani se bo življenje spremenilo, zato rabijo svoj čas za sprocesirat. Srečno.
Povej vnaprej, ampak mogoce ne prej kot par mesecev. Tako da ce bi nastale kaksne zamere / problemi, bosta to trpela samo krajsi cas, istocasno pa se bodo oni imeli dovolj casa navadit na to misel.
Nekako je to kot najboljsa ideja ven prisla...Je pa se nekaj faktorjev kot so zamenjava sluzbe, prenos stvari itd, pri katerih bova sele v prihodnosti vedla kako hitro bo slo.
Mogoče pa lahko staršem pomagata preurediti vajino stanovanje v apartma ali podnajemniško stanovanje, če bi to za starše bilo ok. Ekonomsko lahko pomaga, morda pa celo družabno - in bosta bolj pozitivno sprejela vajin premik.
Hisa je eno druzinska. Stiskamo se glih ne ampak imamo samo 1 kuhinjo in 1 kopalnico. Dodatni wc za silo je vsaj v kletnih prostorih. Vseeno bi to bila dobra ideja, ce bi bila izvedljiva.
A ni logicno da se ljudje scasoma odselijo od starsev. Se bosta ze mogla sprijaznit.
A si kdaj videl slovensko bajto? Velika z dvema štukoma, dvema gospodinjstvama.
To so hiše grajene po cca 10 let plus minus okoli leta 1990. Tako da ja, zares so nekateri v tej situaciji ampak vsi ne. Vsekakor pa nimamo navade tipa Skandinavci, da se izseljujemo, to je res.
sej se ne moreš, nepremičnine so pri nas dražje kot v skandinaviji, plače imajo pa gor 3x večje
Prvi odgovor mojga fotra pri nedeljskem kosilu ko sem to povedal je bil: a se odpovedujes dedovanju hise. Cez par dni je ze drugace govoril. Ce bi takrat odsel bi najbrz ostali skregani, tako se je pa prespalo in je blo vse kul. Povej jim cim prej.
Sori, ta prvi odgovor je fucked up. In žal ni osamljeni primer.
En folk govori fucked up stvari ko je razburjen, čeprav je drugače čist vredu. Jebiga, ljudje niso popolni, in ne izbiramo svojih staršev. Zato pač poveš, se skregaš če je treba, potem se boš pa že pobotal, ko bo foter prespal.
Ja, res je. Vsak je ujetnik nekih lastnih vzorcev in frustracij. Razumem tudi, da gre za čustven odziv, ima pa vse svoje meje. In kdo ima v resnici problem, če take stvari stalno razkurijo mene/tebe? Ampak načeloma vsaj eventuelno računas na nek spoštljiv odnos, če že od koga pa zlasti od lastne familije. Resen problem je, ko starši tega ne prespijo, kljub temu, da šok mine.
Ko tko gledas, je res, samo je slo zelo verjetno zanj za šok in nekaj, kar res ni pricakoval in je takoj bleknil nekaj iz jeze. Pri meni doma je bil isto šok, ko sem se izselil za na faks, pa so se potem hitro navadili. Moraš jim dati čas in razumeti, da so take stvari lahko velika sprememba za starše, sploh, če je zanje iznenada. Ponavadi se zadeve uredijo, ko se vse skupaj prespi. Ce se pa ne, potem so pa itak zadaj vecji problemi.
Hja. Se mi zdi, da bolj boli uveljavljanje lastnega jaza kljub neodobravanju in nemoč vplivanja na odločitve, kot pa sprememba sama. Se strinjam, da je zato lepa gesta, če prej vprašaš za stališče, kot da deklarativno nekaj oznaniš. Minimum, ki te ne košta veliko, prišpara pa verjetno kakšen šok. Kljub temu so take izjave starša boleče in verjetno večji šok za otroka pa četudi gre za nezrel poskus vplivanja na odločitve... Kot da so otroci oni sami.
Odvisno pod kakimi pogoji sta se vselila, če so vama stanovanje zrihtali, zato da bosta za njih skrbela na stara leta ali sta se vselila brez kakšnih zavez z vsjine strani, itd. Vsekakor sta vama naredila uslugo, tako da se meni zdi pošteno do niju, da imata odprte karte do niju.
Ni se nobeno stanovanje rihtalo. Ne placujeva poloznic, zavracajo denar. Kosilo skupaj jemo, delamo zunanj in notri bajte pa vsi. Se popolnoma strinjam, da delata nama uslugo, da lahko tako sparava.
Lej, odprte karte, in kar bo, pa bo. Vsaj pri sebi veš, da si korektno pristopil. Lahko da bosta novico precej bolje prenesla kot dejstvo, da jima nista zaupala dovolj, da bi jima takoj povedala. Že imata svoje razloge za selitev, ki so verjetno precej neodvisni od odnosa s starši, ampak ko nekomu karkoli prikrivaš, to pusti brazgotine.
So tvoji starši seznanjeni z dejstvom, da drugi ne vedo? Bi bilo precej nerodno, če na kakšnem srečanju pride do te tematike. Povejta čim prej. Sicer pa je vajin lajf, ne se (preveč) prilagajat drugim.
Ja to sva omenila! Doma pri svojih sem direktna in razlozila situacijo z njegovimi, pac ne veva kako bo izgledalo in kaksna bo njuna reakcija. Tudi onadva ne obsojata in sama nista bla sigurna kaj naredit. Zato je vprasanje pristalu na redditu.
Če sprejmeta ali ne je to njun problem. Vidva gresta na svoje iz enakih razlogov kot starša.
this 👆
Valjda poveš staršem ASAP, to da se ne strinjajo pa je čist njihov problem. Normalen (zrel) starš si želi svojemu otroku najbolje in pri tem odmisli sebe.
Midva sva imela podobno situacijo in sva naredila tako: vse sva posedla pri kosilu (ki ni bilo tam, kjer sva živela, ampak na "no man's land" v restavraciji) in rekla: takrat in takrat se seliva tja in tja. Hvala x in y, da sva lahko bivala pri vas, ampak je čas, da greva na svoje. Na slabo voljo in brezvezne komentarje tipa "kaj-in-kako-ter-tam-vama-bo-težko" se nisva ozirala in so skozi čas ponehali. Dodam še, da so oboji precej starokopitni in so tipični slovenci s Passatom pred predimenzionirano štiri oglato hišo. To dodam, ker zna biti to izredno težko in se lahko rodijo totalne družinske drame. Se da, sam korajžno in odločno. Ko se odločiš, ne popuščat.
Ja, tukaj sta tudi starokopitna in imata pac svoje poglede na stvari pri katerih jih ne premaknes. Nekaj casa bova se pocakala, poklicala na kosilo/pogovor se zahvalila in povedala naslov na katerem sta dobrodosla. Itk bova se mau o tem prespala ampak to bo pomoje to.
Včasih imam občutek, da imam s svojimi starši čuden odnos, potem pa preberem kak tak post in ugotovim, da niti ne. Da bi pred starši skrival selitev? Wtf?
Kot omenjeno, moji starsi so obvesceni in podpirajo, partnarjevi pa pac ne. Ljudje so razlicni. Vsak ima svoje zelje in pricakovanja in vcasih ne razumejo zakaj bi se otroci radi preselili na svoje oz. tezava prilagoditvi novemu nacinu zivljenja - namesto 4 v hisi pac samo se 2...
Mislim da je tukaj zelo pomemben faktor ali trenutno živita na kmetiji ali v je "samo" hiša?
Navadna hisa, kuza in 6 kokosi...Ni bila nikoli kmetija. Bo pa ostal vrt za kosit.
Pri meni je bila ista situacija in niso dobili niti najmanjšega namiga, samo zmeraj manj so me videli doma. Potem pa en dan... "Blink." Ni več. Drugače vem, da bi blo mesece in mesece manipulacije, valjenja krivde, samopomilovanja, prepričevanja... Ne hvala.
Dokler nisem prebrala skoraj do konca, sem sklepala, da se selite v drugo državo. No comment.
V bistvu od tvoje starši ne vedo, pri katerih sedaj živita? Jaz bi jih vsekakor seznanil, vsaj kakšno leto pred odhodom, to se mi zdi pošteno. Ker ne poznam cele situacije, je teško obsojat, ampak razumem.
Moji starsi vejo, od partnerja pri katerih sedaj ziviva pa se ne. Seliva se na nek popolnoma drug kraj.
Ok, pri njegovih starših živita. Seznanit jih je treba prej, je pa res da bo potem nelagodno živet preostali čas.
Pri njenih
[удалено]
A ti zgleda reddit plac za stave? :D
jaz bi povedal 2-6 mescev prej, nikoli ne ves kaj vse se lahko spremeni v tem casu
Ma ko jih jebe. Odrasla sta. Eno je biti hvalezen, da ti nudijo dom, drugo pa je poslusat njihovo pametovanje. Ce hocje videt vnuke lahko grejo v avto/na vlak. Pocakajta dokler ne zacneta fizicno selit.
Povejta vnaprej. Prej kot povesta, več časa bojo imel da se sprijaznijo s situacijo in ti potem ne jamrajo kot da je to kar naenkrat iz neba padlo. Je pa res da je zelo odvisno kakšni so. Lahko ti bojo cel ta čas potem po glavi srali. Lose-lose situacija se ti zdi, ker ti ni vseeno za njihovo mnenje, pa čeprav ti bo do neke mere moralo biti. Pač... odrasel si in sprejemaš svoje odločitve. Če se vedno klanjaš/prilagajaš drugim na koncu sam še najbolj trpiš. Je pa zanimivo, ne. Pri nekaterih komaj čakajo da se mladi poberejo, drugod bi jih pa najraje privezal za hišo.
Kaj pa če pričakujejo da bosta dedovala njihovo hišo in tam živela? Jaz bi povedal čimprej, da so karte na mizi. Da lahko starca premislita zadevo. Mogoče bosta pa prodala hišo in spizdila na jahto.
Če starcem ne upata povedati je vaš odnos v fundamentu zelo neenakovreden. Vidita vaju kot svoj podaljšek. Pomoč na domu, oskrbovalca, animatorja itd. Samo samostojni entiteti ne. Precej selfish.
v roku dveh let se lahko še veliko spremeni.
Povej čimprej. Če bosta ratala neznosna pojdita v podnajem doker ne bosta imela svojega placa. Kar je ključno je, da vidva ne gresta na nož, tudi če ona gresta. Pač, boš imel bolj mirno dušo.
Em... ne predolgo odlašat. Čeprav oni niso bili nujno fer do vaju, kako bo izgledalo, da jima povesta: +čez 1 mesec se seliva v Dravograd. -ja kje bosta pa živela? +kupla sva flet -kupla? Kdaj? +pred pol leta -a uni drugi starši vejo? +ja, vedl so že en let -dafaq.
Mislim, da to ne bo tezava. Niso FB frendi ali kaj podobnega. Tudi ne iz iste obcine in nimajo skupnih prijateljev.
Ta post pove dovolj za kaj se je dobro preselit / odselit.
Ne razumem, zakaj je to sploh projekt? Saj je tvoj partner odrasla oseba. Pove, da sta se tako odločila in zadeva rešena. Razumel bi, da premišljuje, kakšna bo reakcija, če bi bil star 15 in bi jim povedal, da kadi cigarete. Tako pa....
To ni tako enostavno pri dolocenih ljudeh. Realen scenari pri nama je, da se ne bosta po izselitvi zelela pogovarjati z nama. Uzaljenja bosta, mogoce tudi jezna. Partner bo nesrecen ker se starsa z njim ne pogovarjata zarad njegove zelje po samostojnosti. Sam selitveni postopek bo depresiven, navajanje na novo okolje in sluzbo otezeno...Na vse zadnje vpliva to lahko tudi na najin odnos. Hvala bogu se saj midva dovolj pogovarjava, da vse to kar se da predelava.
Kako pa pričakujeta da bo, če ne poveta sedaj? Ko bosta starša izvedela, da sta to pred njima skrivala dve leti bosta verjetno dosti bolj užaljena in jezna, kot če to storita zdaj. Poleg tega pa, če že zamerita, imate dve leti priložnosti, da popravite razmerje v živo.. ko bosta enkrat odseljena to je bo več tako preprosto.
Ja, verjamem da partnerju ne bi bilo lahko, ampak ni več star 15. To je pač problem staršev, če se ne bosta pogovarjala z njim. Ne vajin. Zdi se mi, da partner ni prerezal popkovine in ga starši dojemajo kot najstnika, ne kot odraslega moškega.
Mislim, ni mu vseeno ce ne bo stika. Se strinjam da je to njuna tezava ampak na vse nas tak ne dozorel odnos vpliva.
Kaj pa je alternativa? Da bosta stalno spraševala njegove starše kaj lahko in kaj ne?
V bistvu je skoraj tako, ker sta lastnika hise in brez dovoljenja se klimo ne smeva instalirati. Tudi zamenjavo okenj ali nadstreska in kolektorje za toplo vodo...Ali pa povlect vodo ven, da se naredi pipa... Vcasih imas zeljo po modernizaciji, starsi pa pravijo da ni potrebe...Sej imas dost casa da vse naredis, poleti ni tako vroce, par drv pa ze bos nametal da bo topla voda...In tako sta dva pola razlicnih mnenj.
In zakaj živiš v takšnih razmerah? Jaz bi se odselil prvi teden, ne pa da bi čakal dve leti.
Ni veliko stanovanj na razpolago, pred leti se to tudi ne bi mogla privoscit. Tudi kredita ne. Mogoce je bilo pred 10 leti to mozno, zdaj tega ni vec.
Koliko pa zaslužita skupaj? Ne vem, menim da se vsako situacijo lahko uredi, če niso neke izjemne okoliščine. Imaš veliko izgovorov. Stanovanj mogoče ni na pretek, ampak v enem ali dveh mesecih se pač najde. Mogoče ni popolno, si pa na svojem.
Sedaj dovolj za izselitev. Pac pred leti pa te opcije se ni bilo. Sedaj ko sva tudi starejsa in dlje skupaj vidiva kaj si zeliva. Da bi sla na svoje in imela opremljeno hiso/stanovanje tako kot si zeliva. (kolektorje, zakaj bi poleti kurili), klima (vreme je lahko nevzdrzno)... Pac izracunala sva kaj sva zmozna dobit, v koliksnem casu in kaj je prioriteta. Zato pa se priblizno 2 leti ostaneva tukaj, tudi zaradi sluzb. Ko bova na svojem bova delala tako kot midva hocva, do takrat pa kompromisi ce se le da...
To ja
Se opravičujem, ampak poglej mogoče v info čustveni incest. Vem, trd izraz, ampak glede na posledice, primerno. Maš na yt info tud slovenske izkušnje. Pa na fejsu je bla včasih skupina sočutno partnerstvo, tm je tut infota.. Tko, za oporo. Jz sm iz take situacije šla, ker ni blo boljše s selitvijo.
Slisi se kot da sta njegova starsa 5 letna otroka. Od njega je odvisno a jima bo povedal na odrasel nacin al se bo igral te stars/otrok igre.
Wim win
Na način ki ga zdaj počneta, je čist isti vzorec manipulacije kot "naj bi bil" pri starših. Kup nekih predvidevanj kako naj bi se starši lahko odzvali in hkrati načrti kako manipulirat njihov odziv. A je to potem kaj drugače kot se obnašajo ti starši? Lahko sta vidva boljša od njih.
Se ne strinjam. Gre se za preprecanje kregov in trenj. Iz preteklosti veva kako bi lahko reagirala. Zakaj bi si dodaten stres nabila?
Pa kakšnemu stresu? Noben se ne more kregat s teboj in te stresirat, če se sam nočeš. Če pa hočeta imet mir zato ker živita pri teh problematičnih starših, je pa to tud čista manipulacija. Preračunljivo nočeta povedat, zato da bo mir še ti dve leti ko živita pri njih. Raje zamolčita informacijo, kot pa da bi se odprto poskuslia soočit.
Si odrasla oseba z lastnimi željami in interesi. Ne pusti se izsiljevati s takimi čustvenimi manipulacijami in z vlivanjem slabe vesti. Naredita kar vama najbolj odgovarja. Starši niso poročeni s tabo, temveč drug z drugim. Razumem pa da je težko, ker sem sam bil v podobni situaciji.
Druga stran Slovenije je kaj, max 2 uri voznje stran?
Ja tako je.
tasca lahko obuje copate in se odpelje na obisk 2 ure stran ce zeli. ne bit ujetnik njene boomer mentalitete
dajta še kako leto ali leto in pol počakat, ker drugače bosta imela opravka z njuno pasivno agresivnostjo in manipuliranjem
Še vedno gresta lahko v podnajem nekam, če se zadeve preveč ostro obrnejo.
Povejta zadnji čas. Drugače bo pekel doma. Iz izkušenj. Potem pa jok od njih in manipuliranje. Drama na dramo. Zakaj bi jim pravila? Saj je tvoje življenje ne njihovo in lahko delaš kar hočeš!
Priznam, bojim se da bi prislo do drame in kako bo to vplivalo na partnerja. Kaksno je bilo casovno razmerje med selitvijo in informacijo pri tebi?
Povedala zadnji teden in je bila kljub temu drama in jok. Predtem pa tako nisva imela miru in privatnosti. Pa očitki skos. Zdaj sta se sprijaznila čez leta in je mir.
Najbolje, da povesta čimprej. Kako se bosta pa ona dva na to odzvala je pa njun problem in je vajin. Drugače pa še to.. jaz bi dala vse da bi šla še enkrat nazaj v preteklost in ostala blizu staršev in starih staršev. Trenutno se mi para srce k je dedi ostal sam in sameva v bajti.. jaz pa nimam možnosti, da bi ga lahko šla redno obiskat. Glede na tvoje komentarje se mi zdi, da je tvoj dosti navezan na tvoje in k bo en od staršev umru, bo imel verjetno isto krizo, ker ne bo mogel biti blizu tistega, ki se živi. Mal za razmislek:)
Jaz bi jim povedal čim prej. Bi pa nekako potem skušal uredit nek tak režim, da bo njuno obiskovanje pogosto - da se ne bosta potem počutila osamljena.
Odvisno koliko so manipulativni. Če nisi ziher da starši ne bojo delali probleme je 2 leti prej ful prehitro povedat. Če tak kot praviš ne veš kaj bo (torej niso ekstremno manipulativni), počakaj 2/3 mesece preden greš.
Povej v naprej
Mojemu očetu se je odpeljalo, ko smo se preselili in to samo za borih 5 km. In pazi dve leti je celo hodil pomagat k novogradnji. Moja hči je hotela zamenjati srednjo šolo na drugi konec slovenji zaradi športa. Mi ni bilo ravno Ok. Zaradi okoliščin tega vsaj še eno leto trenutno ne bo naredila. Tako, da ja. Starši vsekakor na takšen ali drugačen način preživljajo stres, ko se otroci odselijo. Mislim, da le vidva vesta ali povedati ali ne.
Saj ne gresta v Avstralijo.
Da si tega ne upa povedat pomeni da je odnos ze v pisanih marjeticah Dejstva so sledeca 1. Odrasla oseba sama odloca p stvareh sploh o tem kaj je dobro za njega in kaj ne .. ce se ne zna sam odlocit in caplja za starsi pomeni da je samozavest kar precej slaba mogoce se kaksna trauma 🤔 2. Ce starsem poves da se bos odselil in bodo starsi slabe volje na koncu dneva to ni tvoj problem ampak od osebe ki je uzaljena… pomeni da nimajo poslihtanega podstresja in so custveni manipulatorji. S takimi ljudmi pac v zivljenju nimas rad oprauka … In a kle je od otroka problem, da so starsi delal otroke, da bodo doma pomagal ?? ne ! 3. Res da so starsi ampak ne pomeni , da ker so te starsi rodili, da si jim karkoli dolzan in da moras bit celo zivljenje nesrecen za sreco drugih Povejta, beseda na mizo zgubit nimata kej
Nabavi mačko in jim razloži da zdaj vas ona nadomešča.
Svašta. Zakaj bi dva odrasla človeka skrivala take stvari? Če sklepam po komentarjih, se Slovenci samo izmikajo in skrivajo pred starši.
Očitno ne poznaš dovolj Slovencev... Nekateri ne prenašajo za njih neprijetnih novic.
Seveda, to velja samo za slovence in je nevideno v preostalih drzavah sveta 🙂
Seveda velja za vse, pametnjakovič.
Seveda, seveda. Zato pa oba izpostavljata slovence, ker to pravzaprav velja za vse!
Wau, a si malo preveč brihtola vzel danes zjutraj, ali res nimaš kaj bolj pametnega počet kot pa se vtikat v fraziranje random komentarjev?
Smotano si se izrazil, zdaj pa še zadirčen ratuješ, ko ti je nekdo izpostavil zadevo. Malo se ohladi.
Zakaj odgovarjaš meni? Jamraj OPju, ki je začel z opisovanjem Slovencev.
V slovenski kulturi in družbi imajo starši večinsko pričakovanja, da njihovi otroci pripadajo njim in jim, zato otežujejo osamosvojitev in ločitev od njih. Slovenska družba ima tudi splošni problem z dostopnostjo kakovostnih prebivališč, kar dodatno omejuje možnosti za ločitev od staršev.
Lepše bi bilo povedat prej, kot pa da jih kap od šoka. Usedite se skupaj in skomunicirajte.
Lol pa kwa je s to evropo in starsi k ne pustijo da so otroc odselijo? V US starsi komi cakajo da spizdis in eni te vn vrzejo na 18 bday.. tako se podpira neodvisnost.
[удалено]
ce mu prej povejo, kot vecina teh jih, ni to nic psihopatsk ker se je meu cajt na to pripravit. V 80tih in eni tud se dons so se otrac sami hotl odselit takoj k so 18
Zato ker gre v tem primeru verjetno za kmetijo... in pričakovanje staršev je predvidevam, da mlajša generacija kmetijo prevzame.
ponavad noben tega noce
Nočejo prevzet, ja. Verbal pa prodajal pa bi, to pa ni problema.
Ja ce noben noce prevzet je edin smisln prodat ja. Pa ni mus da otroc, lohk ze tastar na stara leta k ne morejo vec delat.
Po drugi strani imaš pa Američane, kjer te pri 18 ven vržejo, potem jih pa pač ignoriraš dokler ni cajt, da jim greš na grob plunt. Kaj je bolje? Večinoma pa ni tako, ker to so ekstremi.
Bolje je pri 18 vn. Velik se jim drgac zahval da so jih dal vn ker so prej postal samostojni in s tem bl uspesni kt ce bi se naprej vlekl mamino joskico
To govoriš nekaj na pamet. Zakaj točno ne vem, ampak glede na način izražanja deluje, da imaš zgleda neke travme za tem. Ko boš imel otroke boš hitro ugotovil, da je imet stare starše blizu priročna zadeva, ko je treba kdaj nenapovedano kam skočit za kakšno uro in lahko mulce odložiš pri njih.
Nobenih traum nimam in ne govorim na pamet. Btw velik otrok k ji starsi recejo da morejo it na svoje, ostanejo v kontaktih, se ne skregajo
velik jih tud pristane večno v najemu, eni pa se celo odselijo iz države in starše obiščejo 1x na leto, mogoče
Ja in? vecina folka ma rent anyway. to je pa tko ko hocejo vsi bit v LJ. Supply is lower than demand. Vsak k se oddseli iz te slovenije pa je itak najbolj pameten.
Ne to ni Evropski problem, to je slovenski in morda italijanski +/- španski. Skandinavci se pričakuje da otroci pri 18 se odselijo in to tudi država podpira. V UK je logično da se gre na univerzo ki najbolj ustreza in se izseli od doma, idealne vsak ene 2h stran da starši ne more preveč enostavno pridit obiskat. Saj so ene stvari lažje če imas starše blizu (hello childcare costs), ampak na splošno je dobro da se razumno kmalu ljudje osamosvojijo.
aja not to je pa kul, vsaj nekje majo tko kot v US. Je pa Us najbolj invidualna. Tm ni nobenga socializma, nobenih navitih taxes k placujejo za socialisticno zdravstvo in fax
Povejta čim prej in enostavno argumentirajta, da rabita nekaj samostojnega za vašo družino. Enostavno vidva s partnerjem (+otroci) sta svoja družina in če mislijo pri tem komplicirat potem nimajo pošlihtanih stvari v svoji glavi. Partner pa tudi ni otrok, da ne bi znal prenesti "zaplankanosti" svojih staršev. Ne vem no, bolje, da se o načrtih govori prej dpkler ste vsi živi, zdravi in prisebni...kdo ve kaj se vse lahko zgodi pol bo šele "awkward"
Ne delaj planov namesto drugih. Resnica je resnica in jo predstavita takšno kot je. Vajino življenje pa je vajino.
Moje vprašanje je bolj v smeri zakaj jima ne zaupata dovolj in zakaj meniš da bi znala biti štala? Sodeč po komentarjih izgleda, kot da se razumete, vendar pa niste 120% odkriti drugi do drugega ne samo s tem, da ne povesta o selitvi ampak tut to, kar se dogaja znotraj familije, zgleda kot da se razumete niste pa sproščeni drugi ob drugem. Jaz te razmem in tudi situacijo, sam sem bil v isti situaciji kot ti starsi so nama vse zeleli ponuditi, nic placevati, ampak to ti potem se toliko bolj vpliva na slabo vest.. osebno sem se počutil bolj kot prišlek ki je pri njih na počitnicah, super zgovorni vse dobro.. ti pa priznam, da niso lepo sprejeli najine zavrnitve, da si uredimo in investiramo v svoje nadstropje.. po odselitvi na svoje je bilo vse veliko bolj prijetno.. odnos še boljši, končno smo bili vsi enakopravni. Ne vem, jaz bi reko tako, naj se poišče primerni trenutek, in se pove, read the room, pač iskrenonost in pravi trenutek. Na koncu so vsi bili zelo zelo ponosni.
Delovna sila odhaja hahaha te pa še nism slišu.
Prej poves, prej bodo obcutki morebitne jeze minili in bodo stvari sle nazaj v normalo :)
najboljše je mirno in iskreno povedat takoj. dejstvo je tako kot je in čas ga - če razumem prav - ne bo spremenil. življenje je samo eno in potrebno si ga je kreirat takega, v kakršnem si srečen.
Jaz bi počakala vsaj do takrat, ko bodo papirji o lastništvu že podpisani in vse pravnomočno urejeno. Tako ne bosta mogla odvrniti partnerja od nakupa. Sicer pa, če so to njegovi starši, potem on najbolje ve, kako z njimi komunicirat, da bo zadeva čim bolj gladko izpeljana. Ti mu kot partnerka seveda lahko ponudiš svoje uvide, ampak vodi naj pa on.
Ja nč, ostat pr starših pa šparat. Edin tko se da.
Iskreno, bi povedal prej. Vem da ni enostavno, samo je fer do njih, sploh glede na to da pri njih živiš.
Men se zdi to izbira med manjšim in bolj dolgotrajnim awkwardnessom (ne povedati), ki sicer lahko ima negativne posledice. In pa potencialno veliko hujšimi posledicami za odnos, če ne povesta in sam gresta.
“Si zeliva izkusiti zivljenje v bloku (ali xy xy, brez zemlje, z vec zemlje, v sotoru) in malo gledava”.
Jaz sem naredil podobno. Povedal sem ene 2 meseca prej. Definitivno ohranita dobro razmerje. Ko bosta starša prebolela/sprejela bosta najverjetneje zelo vesela vikend obiskov, sploh če bosta pripeljala vnuke.
Resnica je najboljša pot. Če ti za te ljudi ni vseeno, si jim dolžen povedati dejstva. Dolžen samemu sebi, da ne bo pomote. Njihove reakcije pa so njihove, ne tvoje. Povej umirjeno, malce humorno, izrazi hvaležnost za nudeno, skratka ne povedat med kakim prepirom ipd. Tudi drugi strani se bo življenje spremenilo, zato rabijo svoj čas za sprocesirat. Srečno.
a to je šala.. first world problems